Posebne revizije

Posebne revizije so opredeljene v Zakonu o gospodarskih družbah.

Posebna revizija  - preveritev ustanovitvenih postopkov ter vodenje posameznih poslov

Skupščina (z navadno večino) oziroma sodišče lahko imenuje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ter vodenja posameznih poslov družbe, vključno s posli povečanja ali zmanjšanja osnovnega kapitala, v zadnjih petih letih. Kaj so torej posli, ki so ponavadi predmet posebne revizije? V vsakem primeru so to dejanja, povezana s poslovanjem družbe – torej z njenim delovanjem in vodenjem, medtem ko je preveritev postopkov upravljanja lahko povezana s preveritvijo ustanovitvenih postopkov in s posli povečanja osnovnega kapitala. Pri posebni reviziji je najbolj pomembno, da je skupščinski sklep jasen in nedvoumno določa, kaj je predmet pregleda.

Posebni revizor mora o ugotovitvah pripraviti pisno poročilo, ki ga predloži poslovodstvu (in sodišču, če je tako določeno). Posebni revizor v poročilo zapiše dejstva, ugotovljena pri svojem delu, pri čemer pa ne izrazi nobenega mnenja. Nadaljnji ukrepi so v domeni poslovodstva, ki poročilo preda nadzornemu svetu ter uvrsti na dnevni red naslednje skupščine.

Posebna revizija – preveritev poslovnih razmerij z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo

Po ZGD-1, ki je bil sprejet v letu 2015, lahko na predlog vsakega delničarja oziroma družbenika imenuje sodišče posebnega revizorja tudi zaradi preveritve poslovnih razmerij družbe z obvladujočo družbo ali z njo povezano družbo, če:
- je dal revizor k poročilu o razmerjih s povezano družbo sklep s pridržki ali odklonilen sklep oziroma je izjavo sklepa zavrnil;
- je nadzorni svet imel pripombe na izjavo poslovodstva na koncu poročila o razmerjih s povezanimi družbami;
- je poslovodstvo samo izjavilo, da je bila družba z določenimi pravnimi posli ali drugimi dejanji prikrajšana, ne da bi bilo to prikrajšanje nadomeščeno.

Isti člen pa določa še, da če obstajajo druge okoliščine, zaradi katerih obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo do protipravnih povzročitev prikrajšanj, lahko predlog vložijo tudi delničarji oziroma družbeniki, katerih skupni deleži dosegajo prag iz drugega odstavka 318. člena ZGD-1, če dokažejo, da so bili imetniki delnic ali poslovodnih deležev vsaj tri mesece pred vložitvijo predloga. Če je posebnega revizorja za preveritev istih zadev že imenovala skupščina, lahko predlog iz četrtega odstavka 318. člena tega zakona vloži vsak delničar oziroma družbenik.