This site uses cookies to provide you with a more responsive and personalised service. By using this site you agree to our use of cookies. Please read our PRIVACY POLICY for more information on the cookies we use and how to delete or block them.
  • "RESILIENCE" na področju FINANČNIH TRANSAKCIJ: DOKAZ COVID-19 ALI REVIZIJSKI DOKAZ
Nasvet:

"RESILIENCE" na področju FINANČNIH TRANSAKCIJ: DOKAZ COVID-19 ALI REVIZIJSKI DOKAZ

09 november 2020

Članek je bil prvotno objavljen na BDO Global.

V času reagiranja na pandemijo COVID-19 so se podjetja osredotočala predvsem na preživetje. V fazi preživetja so podjetja naslavljala vprašanja glede denarnih tokov, upravljanja likvidnosti in transakcij s povezanimi osebami. Ko preidemo iz faze odzivanja (»react«) v fazo odpornosti (»resilience«), se podjetja soočajo z izzivi kako ohraniti neprekinjenost poslovanja in kako se z izboljšano učinkovitostjo in obvladovanjem stroškov zoperstaviti valu izzivov, ki jih prinaša COVID-19.  Izzivi zaradi COVID-19 so številni in raznoliki, eden izmed njih je tudi obravnava transfernih cen finančnih transakcij povezanih s COVID-19.

Korona kriza je predvsem v prvi fazi okrepila finančne transakcije znotraj skupine, saj so le te v prvi fazi pandemije postale ključno orodje za upravljanje likvidnosti. Le te transakcije naj bi bile v prihodnosti pod vse večjim nadzorom davčnih organov. OECD je ravno v trenutku pandemije objavil dolgo pričakovane smernice o transfernih cenah, ki pa vključujejo tudi smernice glede transfernih cen pri finančnih transakcijah (posojila povezanih strank, zakladniške funkcije, združevanje denarnih sredstev (cash pooling), varovanje pred tveganjem (hedging), garancije in lastno zavarovanje). Ali lahko nove smernice pomagajo podjetjem, da se srednjeročno spoprimejo s poslovnimi in ekonomskimi učinki COVID-19 ali zgolj povečujejo obremenitve glede upravne skladnosti? Ali se je mogoče spoprijeti z izzivi COVID-19 tako, da se omogoči financiranje podjetij v stiski, hkrati pa se izpolnjuje strožje zahteve glede skladnosti? Spodaj navajamo srednjeročne ukrepe, ki jih lahko skupine sprejmejo kot odziv na COVID-19:

  • Natančna razmejitev posla
  • Posojila povezanim strankam
  • Garancije
  • Bonitetna ocena
  • »Cash pooling«
  • Interakcija z drugimi davčnimi področji

Nove smernice OECD o transfernih cenah za finančne transakcije dopuščajo možnost različnih pogledov na tematiko transfernih cen. Pričakuje se, da bodo nove smernice veljale tako za nove kot obstoječe finančne transakcije med podjetji v skupini in bodo pritegnile več pozornosti davčnih organov po vsem svetu. Priporočljivo je, da se pregleda trenutno finančno stanje znotraj skupine zaradi vplivov COVID-19 in novih smernic OECD.

Na žalost smo še vedno sredi COVID-19 krize in nekatera podjetja morajo še vedno sprejemati »ad hoc« odločitve o financiranju. Pri teh podjetjih je izpolnjevanje administrativnih in dokumentacijskih zahtev zmanjšano na minimalno raven, saj je le to podrejeno zagotavljanju likvidnosti. Kljub nujnosti »ad hoc« odločitev glede financiranja je pomembno, da so transakcije znotraj skupine strukturirane skladno s smernicami OECD, saj le to omogoča formaliziranje in dokumentiranje transakcij med povezanimi osebami v prihodnosti v skladu s smernicami OECD in lokalnimi predpisi.  Za podjetja, ki težav z zagotavljanjem likvidnosti nimajo oz. jih nimajo več, bi bilo v tem času priporočljivo, da v luči novih smernic ponovno preučijo usmeritve glede finančnih transakcij znotraj skupine. Poleg ažuriranja usmeritev, bi bilo potrebno tudi preučiti in dokumentirati vpliv COVID-19 na poslovanje podjetja.