Prispevek :

Konsolidirano in posamično letno poročilo

04 januar 2016


Kaj so bistvene razlike med konsolidiranimi in posamičnimi računovodskimi izkazi oz. letnim poročilom skupine in družbe

Tistim, ki se ukvarjajo s financami in računovodstvom, so razlike vsekakor poznane, prav pa je, da so o njih seznanjeni tudi vsi tisti, ki se s konsolidiranimi računovodskimi izkazi in konsolidiranim letnim poročilom srečujejo redkeje, na primer ob sprejemu konsolidiranega letnega poročila na skupščini družbe, katere delničarji so. V praksi večinoma zasledimo termin konsolidirani računovodski izkazi, ki ga uporablja tudi ZGD-1 ali pa skupinski računovodski izkazi, ki ga uporabljajo SRS. Vsebinsko med njima ni razlik. Konsolidirani računovodski izkazi se sestavljajo za skupino podjetij, ki jo sestavljajo družba, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Sloveniji ali izven nje, če so bodisi nadrejena družba bodisi ena ali več podrejenih družb kapitalske družbe ali imajo drugo istovrstno pravnoorganizacijsko obliko po pravu države sedeža družbe. ZGD-1 določa natančnejše pogoje, kdaj je družba nadrejena drugi družbi, hkrati pa Slovenskim računovodskim standardom (SRS) prepuščajo določitev natančnejših meril, kdaj je družba podrejena in predvsem v katerih primerih nadrejeni družbi ni potrebno izdelovati konsolidiranih računovodskih izkazov in posledično konsolidiranega letnega poročila. SRS se nato poslužujejo terminov obvladujoče podjetje (nadrejena družba) in odvisno podjetje. Kriterijev v zvezi z zavezanostjo konsolidaciji na tem mestu ne bomo navajali, temveč se bomo posvetili ključnim razlikam med posamičnimi in konsolidiranimi računovodskimi izkazi ter letnim poročanjem, pripravljenim skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi in ZGD-1.

Konsolidirani računovodski izkazi vs. posamični računovodski izkazi

Bistvo konsolidiranih računovodskih izkazov je prikazati finančni položaj in uspešnost poslovanja skupine podjetij tako kot bi šlo za eno samo podjetje. Navedeno pomeni, da se najprej seštejejo vse sorodne postavke sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov vseh podjetij v skupini.  Temu pa sledi izločanje naložb ter kapitala odvisnih podjetij ter izločanje vseh transakcij, ki so jih v obdobju, za katerega se sestavljajo računovodski izkazi, med seboj opravila podjetja, vključena v skupino.  

Izločijo se vsi prihodki in odhodki, do katerih je prišlo zaradi prodaj in nakupov med podjetji znotraj skupine, saj ti niso pripomogli k uspešnosti skupine. Izločijo se tudi vsi dobički in izgube, ki so posledica transakcij znotraj skupine, ki se pripoznajo v sredstvih. Največkrat do tega pride v primeru, ko eno podjetje drugemu podjetju v skupini proda zaloge ali osnovno sredstvo, saj ta sredstva še niso zapustila skupine. Prav tako se izločijo vse medsebojne terjatve in obveznosti, ki so sicer izkazane v bilanci stanja posameznega podjetja, ki je del skupine. Poleg tega pa je potrebno izločiti naložbo obvladujočega podjetja v vsakem odvisnem podjetju in pa delež obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu vsakega od odvisnih podjetij. V kolikor ima družba manjšinske lastnike je potrebno ugotoviti manjšinski delež teh lastnikov in ga ločeno izkazati. Pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov morajo podjetja, ki so vključena v skupino, uporabiti enake računovodske usmeritve za podobne transakcije. Konkretno to pomeni, da se uporabijo računovodske usmeritve obvladujočega podjetja. Prav tako je potrebno računovodske izkaze družb v tujini prevesti v predstavitveno valuto in upoštevati računovodske izkaze odvisnih družb za enako poslovno leto oz opraviti preračune pomembnih poslovnih dogodkov, če to ni mogoče.

Pri izdelavi računovodskih izkazov posameznega podjetja seveda ni nobenih izločitev in se prikažejo vse transakcije, ki jih je opravilo podjetje v določenem obdobju.  

Konsolidirano letno poročilo in razlike v primerjavi s posamičnim letnim poročilom

ZGD-1 določa, da konsolidirano letno poročilo kot celoto sestavljata konsolidirano računovodsko poročilo in konsolidirano poslovno poročilo družb, ki so vključene v konsolidacijo. Za obliko, vsebino, obveznost zagotavljanja sestavitve in objave ter sprejetje konsolidiranega letnega poročila se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o letnem poročilu.

Konsolidirane računovodske izkaze oz. konsolidirano računovodsko poročilo po ZGD-1 zaobjemajo:

•    konsolidirana bilanca stanja,

•    konsolidirani izkaz poslovnega izida,

•    konsolidirani izkaz drugega vseobsegajočega donosa,

•    izkaz gibanja kapitala skupine,

•    konsolidirani izkaz denarnih tokov in

•    priloga s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom v obsegu, določenem z 69. členom ZGD-1 in SRS.

Vsebinsko torej velja enako kot za računovodske izkaze posamezne družbe, le da tu govorimo o skupini.

Priloga s pojasnili h konsolidiranim računovodskim izkazom mora v skladu s 13. točko uvoda v SRS vsebovati vsa razkritja in sicer smiselno v enakem obsegu, kot velja za posamične računovodske izkaze. Zahteve SRS po dodatnih razkritjih se vežejo predvsem na postopek konsolidiranja, saj morajo družbe v konsolidiranem letnem poročilu pojasniti pobotanje terjatev z dolgovi drugih podjetij v skupini in pa nastanek uskupinjevalnih razlik ter enaka pojasnila, vezana na dolgoročne dolgove. Prav tako pa je treba pojasniti nastanek uskupinjevalnih razlik v zvezi z uskupinjevanjem rezervacij, dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev ter kratkoročnih razmejitev.

V skladu z ZGD-1 je treba v prilogi h konsolidiranim računovodskim izkazom smiselno upoštevati 69. člen ZGD-1, ki opredeljuje njeno vsebino, po mnenju Zveze RFR pa je treba vključiti tudi opis metod, ki so bile uporabljene pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov.

Za zaključek

Tako ZGD-1 kot SRS zahtevajo, da se določila, ki urejajo posamično letno poročilo, uporabljajo tudi za konsolidirana letna poročila. Dodatne zahteve po razkritjih se nanašajo predvsem na postopek uskupinjevanja, kar uporabniku daje bolj jasno sliko o medsebojnih transakcijah družb v skupini, posledično pa bolj realno prikaže finančni položaj in uspešnost poslovanja skupine, saj je izločen morebitni vpliv enega podjetja na poslovanje drugega podjetja znotraj skupine.