Ključne ugotovitve
- Kako se bo razvijala prihodnost kibernetske varnosti?
- Zakaj mora kibernetska odpornost nenehno slediti spremembam v poslovanju?
- Čas je postal novo bojišče.
Poslanstvo ostaja enako. Način delovanja se spreminja.
Kljub novi paradigmi se namen zagotavljanja kibernetske varnosti ni spremenil. Še vedno varujemo sisteme, podatke, ljudi in ključne poslovne procese. Spreminjajo pa se način delovanja strokovnjakov kibernetske varnosti, hitrost sprejemanja odločitev in stopnja, do katere mora biti varnost vpeta v poslovno preobrazbo.
Časi, ko so se strokovnjaki kibernetske varnosti vključili šele ob koncu tehnološkega projekta, da bi preverili varnost že narejenega, so mimo. Kibernetsko varnost je treba vključiti že na začetku – kot partnerja, ki pomaga k varnemu in hitremu napredku. Razlog je v tem, da je uvajanje tehnologije vse lažje, hkrati pa jo je vse težje upravljati. Oblačne platforme, povezani digitalni ekosistemi in umetna inteligenca omogočajo razvoj novih zmogljivosti z izjemno hitrostjo.
Toda vsaka nova zmogljivost širi tudi kibernetsko okolje. Povečuje se število identitet, storitvenih računov, vmesnikov, dobaviteljev in avtonomnih agentov, ki lahko dostopajo do občutljivih podatkov ali sprejemajo odločitve.
Umetna inteligenca spreminja obseg in hitrost kibernetskih napadov
Umetna inteligenca še zdaleč ni zgolj še eno tehnološko tveganje. Spreminja hitrost kibernetskih napadov in tudi način obrambe pred njimi. Naloge, ki so nekoč zahtevale redko strokovno znanje, veliko ročnega dela in dolgotrajne priprave, je danes mogoče delno ali v celoti avtomatizirati. Prepoznavanje tarč napadov, socialni inženiring, odkrivanje ranljivosti in njihovo izkoriščanje se lahko odvijajo bistveno hitreje.Enako velja za obrambo.
Umetno inteligenco lahko uporabimo za obogatitev varnostnih opozoril, identifikacijo in oceno tveganj in avtomatizacijo ukrepov na način, da čim manj obremenimo strokovnjake za kibernetsko varnost.
Prihodnost ne bo več temeljila na boju človeka proti človeku. Človek in stroj bosta nastopala proti človeku in stroju.
To pomeni, da mora tudi način delovanja kibernetskih ekip postati neprekinjen. Opozorila, zahtevki, predaje med ekipami in načrtovani cikli nameščanja popravkov ostajajo pomembni, vendar so bili ti procesi zasnovani za počasnejše okolje.
Prihodnji model bo drugačen: vedno aktiven, vedno pripravljen in vedno v procesu učenja.
Združeval bo hitro zaznavanje in omejevanje groženj s človeško presojo, razumevanjem poslovnega konteksta in jasno opredeljeno odgovornostjo.
Avtomatizacija mora ukrepati tam, kjer je stopnja zaupanja dovolj visoka in je tveganje zaradi odlašanja večje od tveganja ukrepanja. Človeški nadzor pa mora ostati ključen tam, kjer gre za varnost, kritične storitve ali pomembne poslovne posledice.
Od občasnega preverjanja k neprekinjeni obrambi
Tradicionalno se je kibernetska varnost merila predvsem s številom ugotovljenih ranljivosti, izvedenih ciklov nameščanja popravkov, pregledanih opozorilih ali objavljenih politikah. Toda aktivnost še ne pomeni odpornosti.Poslovodstvo danes potrebuje odgovor na drugačna vprašanja:
- Kaj je dejansko izpostavljeno?
- Katere ranljivosti je mogoče izkoristiti?
- Katere identitete imajo nepotreben dostop?
- Kateri zunanji partnerji predstavljajo tveganje?
- Kako hitro lahko organizacija zazna incident, omeji njegove posledice, si opomore in pojasni kaj se je zgodilo?
Prihodnost kibernetske varnosti je zato v neprekinjeni in vedno aktivni obrambi.
BDO ta pristop povzema v okviru t.i. Perpetual Defence (neprekinjeno zagotavljanje kibernetske vranosti, op.a.), ki povezuje tri ključne zmogljivosti:
- Active Assure (stalno zagotavljanje kibernetske varnosti, op.a.),
- Active Protect (stalno varovanje, op.a.) in
- Active Assure (stalno zagotavljanje kibernetske varnosti, op.a.)
Tudi odziv na incidente se spreminja - od reaktivnega odzivanja k bolj napovednemu in proaktivnemu pristopu, podprtemu z nenehnim testiranjem in simulacijami.
Skladnost pa ni več zgolj vprašanje tega, kaj je bilo preverjeno v določenem trenutku. Ključno je dokazati, da kontrole delujejo, se prilagajajo spremembam in prinašajo pričakovane poslovne rezultate.
Identiteta, podatki in zaupanje postajajo temelj nadzora
Ko začnejo agenti umetne inteligence neposredno komunicirati z aplikacijami in podatki, identiteta postaja ena ključnih nadzornih plasti digitalnega poslovanja. Organizacije bodo morale vedeti, kdo in kaj ima dostop, do katerih podatkov – in zakaj.To pomeni zanesljiv pregled nad človeškimi in strojnimi identitetami, jasno lastništvo podatkov, discipliniran proces avtorizacije ter vpogled v to, kako se dostopi dejansko uporabljajo.
Vprašanja so preprosta:
- Katere podatke imamo?
- Kako občutljivi so?
- Kdo ali kaj lahko do njih dostopa?
- Ali je ta dostop potreben?
- Ali lahko zaznamo, ko se vedenje spremeni?
Nadzorni sveti, regulatorji, poslovni partnerji in zaposleni bodo pričakovali dokaze, da so umetna inteligenca in digitalne storitve varne, zanesljive, nadzorovane in odporne.
Kaj morajo organizacije narediti že danes?
Organizacije, pripravljene na prihodnost, bodo svojo kibernetsko odpornost gradile okoli treh sposobnosti:
| AKTIVNOST | PREMIK | REZULTAT |
|---|---|---|
Predvidevati |
Zgodaj prepoznati izpostavljenost | Popis ključnih sredstev, identitet, podatkov, agentov in zunanjih partnerjev. Razumeti, kje so največje izpostavljenosti, in prednostno obravnavati tiste, ki bi lahko imele najresnejše posledice. |
Prilagajati se |
Vzpostaviti neprekinjeno zaščito | Posodobitev kibernetskih operacij z zaznavanjem, obravnavanjem in odzivov, podprtih z umetno inteligenco. Prehod od občasnega ukrepanja k vedno aktivni obrambi. |
Razvijati |
Omogočiti rast z zaupanjem | Vključitev kibernetske varnosti v poslovno preobrazbo, uvedba umetne inteligence in strateško odločanje. Merjenje rezultatov, ne zgolj aktivnosti. Nenehno preverjanje kontrol in odpornosti. |
Organizacije, ki bodo uspešno delovale v prihodnosti, ne bodo tiste, ki bodo preprečile vsak incident. To bodo organizacije, ki bodo hitreje sprejemale boljše odločitve, učinkovito obvladovale motnje, si hitro opomogle ter ohranile zaupanje.
Za to je potrebno premišljeno ravnanje - hitro ukrepanje tam, kjer dokazi to podpirajo, večji nadzor tam, kjer so posledice večje, in jasen vpogled vodstva v izpostavljenost in odpornost.
Pot naprej: hitrejše ukrepanje, preudarnejše upravljanje
Kibernetska varnost je postala poslovna zmogljivost, ki omogoča rast. Njena prihodnost ni v gradnji še višjega zidu okoli včerajšnjega okolja. Prihodnost je v odzivnem sistemu, prilagojenem nenehnim spremembam – sistemu, ki združuje trdne temelje z inteligentno avtomatizacijo, upravljanjem izpostavljenosti v realnem času in odgovornim človeškim nadzorom.Vprašanje zato ni več, ali lahko kibernetska varnost ohrani poslovanje varno, medtem ko se delovanje organizacije spreminja. Ključno vprašanje je: ali lahko kibernetska varnost organizaciji pomaga, da se preoblikuje dovolj varno in dovolj hitro, da lahko izkoristi nove priložnosti?
Odgovor bo odvisen od tega, kako dobro bodo organizacije predvidele, kaj prihaja, se prilagodile, še preden pritisk preraste v krizo, in napredovale, ne da bi pri tem izgubile zaupanje.
Od namere k dejanjem
Vedno bolj je jasno, da prihodnosti kibernetske varnosti ne bomo zagotovili zgolj z majhnimi, postopnimi izboljšavami.Poslovodstva morajo ukrepati zdaj – z jasnimi cilji, ki naložbe v kibernetsko varnost povezujejo s poslovnimi prioritetami, pospešujejo sprejemanje odločitev in odpornost vgrajujejo v način delovanja organizacije.
| PRIORITETA | AKTIVNOST VODSTVA |
|---|---|
FOKUS: Osredotočite se na najpomembnejše. |
Prepoznajte poslovne storitve, podatke, identitete, primere uporabe umetne inteligence in zunanje partnerje, ki so za organizacijo ključnega pomena. Prizadevanja usmerite v izpostavljenosti, ki bi lahko povzročile najresnejše posledice. |
POSODABLJAJTE: Potreben je prehod na neprekinjeno upravljanje izpostavljenosti. |
Občasne ocene in ročne predaje nalog nadomestite z neprekinjenim upravljanjem izpostavljenosti, operacijami, podprtimi z umetno inteligenco, in hitrim ukrepanjem na podlagi dokazov. |
UPRAVLJAJTE: Vzpostavite jasne pristojnosti in odgovornost. |
Določite lastništvo, pristojnosti za odločanje in človeški nadzor nad umetno inteligenco, avtomatizacijo, dostopom do podatkov in pomembnimi odločitvami na področju kibernetske varnosti. |
DOKAŽITE: Bodite primer dobre prakse in pokažite, da odpornost deluje. |
Pristojnim za upravljanje zagotovite jasne dokaze: kaj je izpostavljeno, kaj se spreminja, kako hitro se lahko organizacija odzove in ali kontrole delujejo tako, kot je bilo predvideno. |
VADITE: Preizkusite odziv, še preden nastopi kriza. |
Scenarije motenj in kriz preizkusite, še preden postanejo resničnost. Preverite sposobnost organizacije, da omeji posledice, si opomore, učinkovito komunicira in ohrani zaupanje. |
Začnite z najpomembnejšim. Ukrepajte odločno. Upravljajte redno. Gradite odpornost za nadaljnji razvoj.
Tveganje ni v tem, da se premikamo prehitro. Tveganje je v prepričanju, da lahko včerajšnje kontrole upravljajo jutrišnje poslovanje.
Vas zanima kako to zgleda v praksi? Kontaktirajte nas, z veseljem vam bomo prisluhnili.Manuela Šribar, CISA, PRIS
Mobilna številka: 031 617 379
manuela.sribar@bdo.si
BDO pomaga organizacijam krepiti varnostno kulturo in zmanjševati človeška tveganja z učinkovitimi, praktično usmerjenimi izobraževanji, ki varnost spreminjajo v del vsakodnevnega ravnanja zaposlenih.
vir: BDO global


