This site uses cookies to provide you with a more responsive and personalised service. By using this site you agree to our use of cookies. Please read our PRIVACY POLICY for more information on the cookies we use and how to delete or block them.
  • Vpliv COVID-19 na računovodsko poročaje o letu 2019
Nasvet:

Vpliv COVID-19 na računovodsko poročaje o letu 2019

30 marec 2020

Izbruh epidemije koranavirusne bolezni COVID-19 je povzročil velike motnje v poslovanju slovenskih podjetij v času, ko večina podjetij še pripravlja računovodske izkaze in letna poročila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2019. V tem prispevku želimo izpostaviti nekatera določila slovenskih računovodskih standardov (SRS) in ZGD-1, ki jih moramo upoštevati pri sestavljanju letnega poročila. Določila Mednarodnih standardov računovodskega poročanja so vsebinsko enaka.

Ključna vprašanja, povezana z izdelavo računovodskih izkazov za leto 2019 so:

  • dogodki po koncu poslovnega leta
  • predpostavka delujočega podjetja
  • slabitev sredstev
  • merjenje poštene vrednosti

Dogodki po koncu poslovnega leta

Dogodki po koncu poslovnega leta so dogodki, ki se zgodijo med koncem poslovnega leta in datumom odobritve računovodskih izkazov s strani poslovodstva. Določila v zvezi s temi dogodki vsebuje ZGD-1, ki v 70. členu določa, da mora podjetje v poslovnem poročilu opisati vse pomembne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta. Nekoliko podrobnejša določila vsebujejo SRS in sicer SRS 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje, ki v točki 13 in 14 vsebuje zahtevo, da podjetje preračuna sredstva in obveznosti na dan bilance stanja oziroma razkrije poslovne dogodke po dnevu bilance stanja. SRS 20 loči dve vrsti dogodkov po koncu poslovnega leta in sicer:

  • popravljalni dogodki -  dogodki, ki vplivajo na računovodske izkaze predhodnega leta in
  • dogodki, ki nimajo vpliva na računovodske izkaze, potrebno pa jih je razkriti.

Dogodki, ki imajo vpliv, so tako imenovani popravljalni dogodki in so tisti, ki dajejo dodatne dokaze, koristne pri ocenjevanju zneskov, ki na dan bilance stanja vplivajo na stanje sredstev in obveznosti ali kažejo, da predpostavka o časovni neomejenosti delovanja v zvezi s celotnim podjetjem ali delom podjetja ne drži. To so na primer dogodki kot izid tožbe, ki je bila sprožena pred koncem poslovnega leta, reklamacije za izdelke, ki jih je podjetje prodalo v preteklem poslovnem letu, dodatne informacije o poslovanju upnikov podjetja, v zvezi z ocenjevanjem potrebnih popravkov vrednosti terjatev ali posojil in podobno.

Nepopravljalni dogodki so tisti, ki ne vplivajo na vrednost sredstev in obveznosti na dan 31.12.2019, morajo pa se razkriti, če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov izdelati ustrezne ocene in sprejeti pravilne odločitve. Zagotoviti je treba informacije o vrsti dogodka in oceno zneska ali izjavo, da taka ocena ni možna.

Glavno vprašanje je, kako določiti kateri dogodki so taki, da jih je potrebno vključiti v letno poročilo, bodisi kot popravljalne dogodke, bodisi kot razkritja.

Novi koronavirus in koronavirusna bolezen COVID-19 se je pojavil blizu datuma, ko večina slovenskih podjetij zaključi poslovno leto. Identificiran je bil že v letu 2019 (od tod tudi oznaka 19 v imenu bolezni), svetovna zdravstvena organizacija pa je 11. marca 2020 razglasila, da je izbruh koronavirusa dosegel razsežnost pandemije.

Slovenska podjetja so se večinoma srečala s posledicami koronavirusa šele v letu 2020, tista, ki so vezana na poslovne odnose s kitajskimi podjetji že v januarju, ostala pa najkasneje v marcu, ko se je bolezen COVID-19 začela širiti tudi v Sloveniji. Poslovodstva podjetij morajo kritično oceniti, ali so morda že konec decembra 2019 v zvezi z njihovim poslovanjem obstajali znaki izbruha bolezni, ki imajo vpliv na stanje sredstev in obveznosti na dan 31.12.2019. Predvidevamo, da  je za večino slovenskih podjetij COVID-19  začel vplivati na poslovanje šele v letu 2020, predvsem zaradi uvedbe vladnih ukrepov za prekinitev izvajanja vrste dejavnosti, predvsem na področju storitev in trgovine. V tem primeru gre za nepopravljalne dogodke, katerih posledice pa bodo pomembne in jih mora poslovodstvo opisati v letnem poročilu.

Poslovodstvo mora opisati, kakšne  posledice pričakuje, da jih bo imel  COVID-19 na poslovanje podjetja, na primer kakšen bo vpliv morebitne prekinitve poslovanja. V trenutnih začetnih dneh uveljavitve vladnih ukrepov bo učinke marsikje še težko vrednostno oceniti, kar bo poslovodstvo prav tako moralo razkriti. Razkritja bodo lahko naslednja:

  • prekinitev ali omejitev izvajanja poslovne dejavnosti;
  • ukrepi v zvezi z zaposlenimi, odpuščanja zaposlenih;
  • ocena bodočih slabitev finančnih in nefinančnih sredstev;
  • tveganje kršitve finančnih zavez iz kreditnih pogodb;
  • sprožitev pogojev, ki bodo zahtevali poplačilo dolžniških ali drugih instrumentov;
  • spremembe pogodbenih pogojev posojil;
  • motnje pri nabavi;
  • motnje pri izpolnjevanju pogodb s kupci in potencialne pogodbene kazni.

Predpostavka delujočega podjetja

Predpostavka delujočega podjetja oziroma upoštevanje časovne neomejenosti delovanja pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati, kot da bo podjetje nadaljevalo poslovanje v nedoločljivi prihodnosti in kot na nima niti namena niti potrebe, da bi ga povsem ustavila ali pomembno skrčila.

Poslabšanje poslovnih izidov in finančnega stanja po koncu poslovnega leta lahko nakazuje potrebo po proučitvi, ali je predpostavka o delujočem podjetju še ustrezna.

Podjetja morajo oceniti, ali je izbruh COVID-19 in posledični vladni ukrepi, povzročil bistveno poslabšanje ekonomskih pogojev za podjetje ali povzročil pomembno negotovost. Potrebno je oceniti, ali je ta negotovost tako pomembna, da lahko ogrozi sposobnost podjetja nadaljevati kot delujoče podjetje.  Poslovodstva morajo razmisliti o izvedbi več scenarijev oziroma analiz občutljivosti. V kolikor bo poslovodstvo ocenilo, da podjetje ne bo sposobno nadaljevati poslovanja, mora že računovodske izkaze za leto 2019 pripraviti na drugačni osnovi in to ustrezno razkriti. SRS 39 – Računovodske rešitve v organizacijah v stečaju ali likvidaciji  določa način vrednotenja sredstev in obveznosti v razmerah, ko predpostavka delujočega podjetja ni več izpolnjena.

V kolikor poslovodstvo oceni, da je še vedno primerno pripraviti računovodske izkaze ob uporabi predpostavke delujočega podjetja, učinki COVID-19 pa so taki, da lahko kažejo na pomembno negotovost glede sposobnosti nadaljevati kot delujoče podjetje, mora v letnem poročilu:

  • ustrezno razkriti vpliv COVID-19 na poslovanje in načrte glede reševanja posledic;
  • jasno razkriti, da obstaja pomembna negotovost glede sposobnosti podjetja nadaljevati kot delujoče podjetje. Razkritja morajo biti konsistentna s splošnimi trenutnimi in napovedanimi ekonomskimi in drugimi pogoji v poslovnem okolju.

Pri pripravi ocene glede predpostavke delujočega podjetja mora poslovodstvo upoštevati vse razpoložljive informacije o prihodnosti, ki zajame najmanj 12 mesecev po koncu poslovnega leta in je na razpolago do takrat, ko poslovodstvo odobri računovodske izkaze.

Obseg in vsebina razkritij bo predvsem odvisna od okoliščin, s katerimi se sooča posamezno podjetje.

Slabitev sredstev

Glede slabitev sredstev je osnovno vprašanje to, ali je potrebno učinke COVID-19 upoštevati pri presojanju potrebe po slabitvi sredstev že za preteklo poslovno leto. Dogodke po koncu poslovnega leta je potrebno upoštevati kot znake slabitve samo, če dajejo dodatna zagotovila o pogojih, ki so obstajali že konec poslovnega leta. Ker so se učinki izbruha bolezni pri nas pokazali šele v letu 2020, ti učinki ne bodo zajeti v projekcije in predpostavke za namen preverjanja oslabitev, saj je za ta namen potrebno upoštevati dejstva in okoliščine, ki so veljale na datum računovodskega poročanja, to je 31. 12.2019.

Merjenje poštene vrednosti

SRS 16 – Ugotavljanje in merjenje poštene vrednosti določa, da je potrebno pri merjenju poštene vrednosti  izhajati iz stanja, ki je obstajalo na datum bilance stanja ter upoštevati značilnosti sredstev, ki bi jih udeleženci upoštevali pri določanju cene sredstev na dan 31.12.2019 pod takratnimi tržnimi pogoji.

Poslovodstvo mora pri merjenju poštenih vrednosti presoditi, katere informacije o izbruhu COVID-19 so bile znane ali bi lahko bile znane udeležencem na trgu na datum poročanja. Če takih informacij ni bilo, COVID-19 ne vpliva na izračune poštenih vrednosti na dan 31.12.2019.

V kolikor imate kakšna vprašanja v zvezi z vključitvijo vpliva COVID-19 v računovodsko poročanje smo vam z veseljem na voljo na [email protected]