This site uses cookies to provide you with a more responsive and personalised service. By using this site you agree to our use of cookies. Please read our PRIVACY POLICY for more information on the cookies we use and how to delete or block them.
  • COVID-19: Vpliv višje sile na pogodbeno obveznost
Nasvet:

COVID-19: Vpliv višje sile na pogodbeno obveznost

07 april 2020

Slovenija je 12.3.2020 ob 18. uri na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih bolezni zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Izrečeni so bili številni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa, in sicer prepoved zbiranja ljudi, zaprla se je večina javnih ustanov, trgovin, ki ne prodajajo stvari, ki so nujne za preživetje, ustavljen je bil javni promet, prepovedana je bila ponudba in prodaja potrošnikom, omejen oz. onemogočen je uvoz/izvoz iz/v številne države ipd.

Navedeno stanje je ohromilo oz. celo ustavilo ne le socialno življenje, temveč tudi gospodarstvo. Številna podjetja (družbe in podjetniki posamezniki) so se, zaradi trenutne situacije znašla v stiski in negotovosti kako bodo v roku izpolnile vse svoje obveznosti, ki jih imajo do delavcev, poslovnih partnerjev, države. Glede obveznosti, ki jih imajo podjetja do države, je le-ta že sprejela ukrepe/interventne zakone, da bi podjetjem omogočila čim lažji prehod iz te krize, v smislu, odlaganja plačila davčnih obveznosti, pomoči pri izplačilu nadomestila plač delavcem, ki zaradi virusa ne morejo delati ipd.

Postavlja pa se tu vprašanje kako je z obveznostmi, ki jih podjetje nima do države, temveč do prirejenih subjektov na podlagi pogodbenega odnosa in jih podjetje, zaradi izrednih razmer, ne more izpolniti pravočasno. Govorimo o obligacijskih razmerjih, kjer na drugi strani ni države kot stranke in kjer subjekti prosto sklepajo pogodbe s katerimi dogovorijo svoje pravice in obveznosti. Kakšne so torej posledice, če subjekt pogodbeno dogovorjene obveznosti ne more izpolniti, torej pride do kršitve pogodbe. Pri tem imam v mislih nedenarne obveznostih kot je npr. izročitev oz. dobava stvari ali oprava storitev, saj trenutno stanje po mojem mnenju ne opravičuje neizpolnitve oz. zamude pri izpolnitvi denarnih obveznosti (izvršitev dogovorjenega plačila). Denarne obveznosti je torej dolžnik dolžan izpolniti v roku, če ne upniku dolguje zamudne obresti, upnik pa lahko celo zahteva razliko do popolne odškodnine, če mu je zaradi zamude pri plačilu nastala škoda, ki je večja od zneska, ki ga upnik lahko prejme na račun zamudnih obresti.  

Na splošno o kršitvah obveznosti govorimo v treh primerih, in sicer, če: 1) stranka obveznosti ne izpolni in tako nastopi zamuda ali jo npr. kasneje vseeno izpolni, a z zamudo; 2) stranka obveznost nepravilno izpolni; 3) če obveznosti sploh ni več mogoče izpolniti.

Glede na trenutne izredne razmere, ki jih imamo v državi (in tudi po svetu), zaradi koronavirusa, bo verjetno najbolj pogosta kršitev pogodbe ta, da bo dolžnik obveznost lahko izpolnil, a je vprašanje, ali jo bo lahko izpolnil v dogovorjenem roku ali ne bo morebiti za nasprotno stranko izpolnitev že prepozna. V primeru, da stranka obveznosti ne izpolni v roku (npr. blaga ne dostavi pravočasno), nastopi zamuda. Sankcije v primeru zamude so lahko odstop od pogodbe, zamudne obresti in odškodninski zahtevek oz. povračilo škode, zaradi zamude oz. zaradi neizpolnitve pogodbe. Tu se sedaj postavi vprašanje ali za stranko lahko nastopijo sankcije/negativne posledice, če svoje obveznosti ni mogla izpolniti v dogovorjenem roku, zaradi višje sile. Kot višjo silo tu štejem nastop izrednega stanja, tj. epidemija koronovirusa, v posledici katere so bili sprejeti številni ukrepi s strani države, ki omejujejo poslovanje subjektov na trgu, kot že uvodoma zapisano.

Ali torej v primeru višje sile, zaradi katere pogodbena stranka, ki je npr. dolžna izročiti blago v dogovorjenem roku, le-tega ne more izročiti v tem roku, trpi te posledice zamude oz. neizpolnitve obveznosti? Tu je ključno vprašanje ali je dolžnik kriv za zamudo oz. za neizpolnitev. Če da, je upnik praviloma upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti, poleg tega pa je upravičen tudi do povračila škode, ki mu nastane, ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil oz. jo je izpolni z zamudo. Če pa dolžnik dokaže, da svoje obveznosti ni izpolnil oz.  je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, niti odpraviti in se jim tudi ne izogniti, pa je tak dolžnik prost odgovornosti za škodo, ki bi vseeno upniku nastala, zaradi neizpolnitve obveznosti oz. izpolnitve z zamudo[1]. Torej, trenutno izredno stanje, samo po sebi dolžnika, ki ne izpolni obveznosti oz. jo izpolni z zamudo, ne razbremeni odgovornosti za škodo, ki bi morebiti nastala zaradi kršitve pogodbe upniku, temveč se dolžnik lahko razbremeni dolžnosti povračila škode le v primeru, če dokaže, da je nastalo izredno stanje razlog, da obveznosti ni mogel izpolniti oz. je ni mogel izpolniti v roku.  

Enako kot za škodo velja za plačilo oziroma izpolnitev pogodbene kazni, če je ta bila dogovorjena. Torej, upnik zaradi neizpolnitve pogodbe oz. zaradi zamude pri izpolnitvi pogodbe ne bo mogel zahtevati izpolnitev pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali do zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja.[2]

Kot razvidno zgoraj, je tako že sam zakonodajalec predvidel možnosti kršitve pogodbe iz razloga višje sile oz. iz razloga oz. okoliščin, ki jih dolžnik ni mogel predvideti niti jih ni mogel preprečiti, torej za nastanek takšnih okoliščin dolžnik ni kriv. V teh primerih tako zakon dolžnika razbremenjuje zlasti odškodninske odgovornosti. Slednje torej ne pomeni, da dolžnik, zaradi višje sile, obveznosti sploh ni več dolžan izpolniti, čeprav z njo že zamuja. Namreč, splošno pravilo je, da če dolžnik obveznosti ne izpolni, ima upnik možnost zahtevati izpolnitev obveznosti (oz. pogodbe), če pogodba ni razvezana že na podlagi samega zakona[3] ali pa možnost odstopiti od pogodbe.

Predmetni članek na kratko zajema zgolj primer odgovornosti dolžnika zaradi neizpolnitve pogodbe oz. izpolnitve z zamudo, zaradi višje sile in tako ne zajema vseh možnosti, ki jih imata stranki pri dvo ali več-stranskih pogodbah, saj so le-te odvisne od tega kakšen je bil dogovor med strankami, kdaj obveznost zapade, ali gre za sočasno izpolnitev obveznosti ali je ena stranka dolžna prej izpolniti kot druga ipd. in od tega kakšne okoliščine so za eno ali drugo stranko nastopile.

Če ste se znašli v podobni situaciji oz. pričakujete, da se boste znašli v takšni situaciji, ko svoje obveznosti ne boste mogli izpolniti pravočasno oz. se bojite, da vam nasprotna stranka ne bo mogla izpolniti svoje obveznosti, vam predlagamo, da o tem nemudoma obvestite oz. vprašate svojega poslovnega partnerja in se z njim dogovorite o nadaljnjem poslovanju oz. izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Če bi pri tem potrebovali kakršnokoli pomoč oz. bi želeli vedeti kakšne možnosti oz. pravice imate v zvezi s konkretnim primerom se lahko obrnete tudi na nas ([email protected])

 

[1] 240 čl. Obligacijskega zakonika

[2] 250. čl. Obligacijskega zakonika

[3] Npr. rok je bil dogovorjen kot bistvena sestavina pogodbe, torej dobava z zamudo za upnika ni več smiselna