Preiskovanje računovodskih izkazov

Pri preiskovanju računovodskih izkazov iz preteklosti revizor izrazi sklep, katerega namen je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v pripravo računovodskih izkazov organizacije v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Revizorjevo poročilo vključuje opis vrste posla preiskovanja, da bi bralci poročila lahko razumeli revizorjev sklep.

Namen preiskovanja je podati omejeno zagotovilo o računovodskih izkazih. Revizor predvsem s poizvedovanjem in analitičnimi postopki pridobi omejeno zagotovilo, da celota računovodskih izkazov ne vsebuje pomembno napačnih navedb.

Pri preiskovanju računovodskih izkazov tako revizor izrazi sklep o tem, ali je opazil karkoli, zaradi česar bi verjel, da računovodski izkazi niso v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.

Od opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov je tako odvisna stopnja zaupanja v računovodske izkaze, s tem pa ločnica med revizijo računovodskih izkazov (višje zagotovilo) in preiskovanjem računovodskih izkazov (omejeno zagotovilo).

Preiskovanje računovodskih izkazov se v največji meri uporablja v primeru, ko ima obvladujoče podjetje neko odvisno podjetje, ki ni zavezano k reviziji računovodskih izkazov, vendar pa je z vidika konsolidiranih računovodskih izkazov še vedno pomembno in je zato potrebno pridobiti določeno stopnjo zagotovila v njegove računovodske izkaze.

Preiskave se lahko zahtevajo tudi na prostovoljni osnovi ali na zahtevo tretje stranke (npr. banke, dobavitelja), na primer v povezavi z računovodskim poročanjem o ukrepih po določilih zasebne pogodbe ali v podporo dogovorom o financiranju.